Pričujočo zbirko sestavlja niz krajših in daljših pripovedi, pravljic in črtic s Celovškega polja izpod Štalenske gore. Bojan-Ilija Schnabl je doma v Svinči vasi ob reki Krki in njegova prozna besedila v stilu ljudskih pripovedk se dogajajo prav v njegovem domačem okolju.
Zdravko Švikaršič, zbiratelj slovenskih narodnih pesmi, je opredelil Celovško polje, ki se mu narečno reče Puale ali na Pualah, kot pokrajino, ki sega od (Vrbskega) Jezera vse tja do Tinj, njeni prebivalci pa so Poljanci. Skupaj z Gosposvetskim poljem tvori Celovško polje eno samo kulturnozgodovinsko področje in domnevno tudi eno samo slovensko narečno področje, saj so bili ti kraji med seboj vedno tesno povezani – človeško, pravno, cerkveno in geografsko. Med poljanske vasi štejejo Timenica, Partovca, Vasja vas, Otmanje, Šmarjeta, Tinje, Žrelec, Podkrnos, Sela pri Podkrnosu, Trnja vas, Vres in Vresje. Janez Šajnik je tu zbral številne ljudske pesmi, in prvič je jasno opredelil poljansko narečje kot enega izmed treh govorov osrednje južne Koroške oz. tako imenovane rožanščine: en govor je značilen za Spodnji Rož, drugi za Zgornji Rož z Gurami in tretji za Celovško okolico oz. za Celovško polje. Schnablove pripovedi in resnične pravljice dvigajo to osrednjo koroško pokrajino ponovno v našo zavest.

• Teile dieses Buch auf:
• twitter
• facebook