Franc Resman (1889–1968), koroški Slovenec iz Ledinc ob Baškem jezeru, je bil kot avstrijski vojak leta 1914 v Galiciji težko ranjen in zajet v rusko vojno ujetništvo. Po prisilnem delu v Galiciji se je vrnil domov šele leta 1918 in prevzel Tratnikovo domacijo. Njegovi spomini odslikavajo življenje koroških Slovencev vse od 18. stoletja dalje. Pripovedi staršev in starih staršev o položaju malih kmetov na južnem Koroškem govorijo o težkem življenju v tistih casih. Resman je bil soustanovitelj Elektricne zadruge (Elektrizitätsgenossenschaft) Ledince in vodja leta 1922 ustanovljenega slovenskega kulturnega društva Jepa Baško jezero ter Posojilnice Ledince.
‚Obrambni boj‘ na Koroškem je doživljal tako rekoc z ‚druge strani‘: prevare nemške koroške strani pri plebiscitu leta 1920 in zaostritev položaja po ‚prikljucitvi‘ leta 1938, ki se je tudi za njegovo družino koncala z izselitvijo v nemški rajh. Leta 1970 so v slovenšcini in v knjižni obliki prvic izšli njegovi spomini, ki jih je zapisal sin Franc, leta 2005 pa so izšli še v dvojezicni izdaji.
Gre za pomembno pricevanje o zgodovini koroških Slovencev. Spomine bogatijo številne fotografije iz Resmanovega razgibanega življenja ter pisma s fronte v prvi svetovni vojni in iz ujetništva.
V knjigi je vrsta pisem in razglednic z bojišca, ki jih v prejšnjih izdajah še ni bilo.

• Teile dieses Buch auf:
• twitter
• facebook